KRIVEC ZA SMRTI JE SLABA PREHRANA

0
631

Globalno gledano je ena od petih smrti na svetu povezana z nezdravim načinom prehranjevanja. Inštitut za metriko in oceno zdravja na Univerzi v Washingtonu ugotavlja, da bi vrnitev na uravnoteženo dieto koristila ljudem tako rekoč na vseh koncih sveta. V raziskavi o globalni obremenjenosti z boleznimi so namreč vse od leta 1990 do 2017 spremljali trende prehranjevanja v  195 državah.

Po ocenah študije je tako kar 11 milijonov smrti letno po vsem svetu neposredno povezanih s slabo prehrano, ki je glavni krivec za vrsto kroničnih bolezni. Leta 2017, na primer, je zaradi pomanjkanja zdravih živil, kot so sadje, oreški in semena ter polnozrnati izdelki, umrlo več ljudi kot tistih, ki so pretiravali s transmaščobami, sladkimi pijačami in rdečim mesom ter mesnimi izdelki nasploh.

Raziskava potrjuje dolgoletne domneve, da je slaba prehrana odgovorna za več smrtnih žrtev kot kateri koli drug dejavnik tveganja na svetu. »Medtem, ko se zadnji dve desetletji vse žgoče debate  osredotočajo na natrij, sladkor in maščobo,« pravi vodja študije dr. Cristopher Murray, »naša ocena kaže, da so vodilni dejavniki tveganja v prehrani prevelik vnos natrija ali premajhen vnos zdrave hrane, kot so polnozrnata živila, sadje, oreški in semena ter zelenjava.« Potrebni so celoviti ukrepi za spodbujanje proizvodnje, distribucije in uživanja zdrave hrane v vseh državah.

Študija je ovrednotila potrošnjo glavnih živil in tako količinsko opredelila vpliv slabe prehrane na smrt in nenalezljive bolezni (zlasti raka, bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni). Proučevala je različne prehranske elemente, in sicer diete z nizko vsebnostjo sadja, zelenjave, stročnic, celih zrn, oreškov in semen, mleka, vlaknin, kalcija, morskih sadežev, maščobnih kislin omega-3, polinenasičenih maščob, in bogate z rdečim mesom in mesnimi izdelki, sladkimi napitki, transmaščobnimi kislinami in natrijem.

Medtem ko so bila največja razhajanja med dejanskim in optimalnim vnosom ugotovljena pri uživanju oreškov in semen, mleka in polnozrnatih izdelkov, so se največji presežki pokazali pri sladkih napitkih, mesnih izdelkih in natriju. V povprečju je svet jedel le 12 odstotkov priporočene količine oreškov in semen in popil približno desetkrat večjo količino sladkih napitkov od priporočene. Globalna dieta ja zajemala samo 16 odstotkov priporočene količine mleka in mlečnih izdelkov, približno četrtino polnozrnatih izdelkov in skoraj 90 odstotkov preveč mesnih izdelkov in natrija. Kako je pa z vašim jedilnikom?

Za več zdravih vsebin se registrirajte TUKAJ.

NAPIŠI KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here