ZGODOVINA SPOLNIH ZLORAB IN NADLEGOVANJA

0
511
Businessman Sexually Harassing Female Colleague In Office

Spolna prisila na delovnem mestu kot izvor neenakosti med spoloma sega daleč, daleč nazaj v zgodovino.

Težko se je spomniti, od kdaj je delovno mesto zamišljeno kot izključno moška domena, kraj, kjer so moški pokazali in dokazali svojo moškost, svojo  sposobnost, da vzdržujejo in podpirajo družino, za katero pa skrbi izključno ženska. Da bi ubranili svoj teren, so šli tako daleč, da so omejili konkurenco in povsem tiho sprejeli grozljive strategije izključevanja.

Tako so si med industrializacijo delodajalci in večinski zaposleni prizadevali in uspevali marginalizirati zunanje ljudi – priseljence, ljudi druge barve, ženske – s tem, da so jim onemogočali usposabljanje in jim prepuščali najtežja in najslabše plačana dela. Miselnosti, privzgojene že v mladosti, so oblikovale normativne meje vedenja, po katerih je bilo mesto ženske nikjer drugje kot »za štedilnikom«. Mnoge ženske so se upirale, a so z namenom vzpostavljanja mehanizma izključevanja delodajalci in zaposleni moški ženske držali v šahu z agresivnimi spolnimi komentarji o izgledu, obleki in govorici telesa, seksističnimi pripombami in spolnimi »quid pro quos« zahtevami. Usluga za uslugo… Ženske, ki so iz kateregakoli razloga za svoje preživetje in preživetje svojih najbližjih dejansko potrebovale zaslužek, so bile izven družine povsem brez zaščite pred plenilskimi moškimi.

Leta in leta družbeno sprejemljivega spolnega nadlegovanja so ženske prepričale, da se ne potegujejo za boljše kariere in jih – čeprav pod prisilo spolne zlorabe in nadlegovanja – dojemajo predvsem kot moško domeno.

Sčasoma je zakonodaja le pričela prepovedovati diskriminacijo na podlagi spola, hkrati pa tudi rase, vere in drugih dejavnikov. Čeprav so sprva tako širša javnost, kot tudi  tisti, ki so bili zadolženi za uveljavljanje zakonodajnih sprememb zelo težko priznali, da je različno obravnavanje žensk pravno nedopustno. Kljub temu zakonodajne spremembe niso spremenile zakoreninjenih miselnih vzorcev razvite družbe. Spolna prisila v delovnih razmerjih je ostala endemična, globoko zakoreninjena v odnosih med spoloma in trdno okrepljena z normativnimi predpostavkami o ženski naravi, vsemogočnih moških, ki so skrbeli in delili hrano, in ženskah, zavezanih izključno domu.

Seveda so socialne spremembe vplivale tudi na zaposlovanje žensk. Do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja so predstavljale skoraj polovico delovne sile in se potegovale tudi za dobra delovna mesta. Hkrati je tudi družina z dvema dohodkoma postala družbeni standard. Ko so se moški zavedeli, da skrb za družino ni več izključno njihova domena, se je njihov odpor do zaposlovanja žensk ublažil.

Nikakor pa tovrstne spremembe niso odpravile globoko vgrajene narave spolne prisile na delovnem mestu, saj ukoreninjeni mehanizmi še vedno ohranjajo moške pravice in neenako moč odnosov tako v akademskih poklicih, v umetnosti, javni upravi, gostinstvu, zdravstvu, hotelirstvu… Kje vse še, vemo vsi.

 

Za več angažiranih vsebin se registrirajte TUKAJ

 

NAPIŠI KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here