ZAKAJ JE PRAV 20. MARCA NASTOPILA POMLAD?

0
1669

Hkrati s spomladanskim enakonočjem je 20. marca,  ob 21.58 prišla kot vedno tako zelo težko pričakovana pomlad. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj pride vsako leto ob malce drugačni uri in dnevu??

Prvi in »dežurni« krivec je vsekakor sonce. Zemlja namreč sonca ne obkroži v natančno 365 dnevih. Za svojo pot potrebuje še dodatno četrtino dneva, zato enakonočje ne more nastopiti vsako leto ob natančno istem času.

Zaradi svoje eliptične oblike zemlja okoli sonca ne potuje po pravilni krožnici. To je razlog, da za prehod preko določenega dela potrebuje manj, za prehod na drugem delu pa več časa, kar se odraža na letnih časih. Tako se pomlad trenutno letno krajša za minuto, medtem ko se zima krajša za pol minute. Na drugi strani minuto pridobiva poletje in jesen pol minute.

Seveda pomlad vedno nastopi 19., 20., ali 21. marca. Prihodnje leto jo bomo pozdravili na četrtek, 19., leta 2021 pa na soboto, 20. marca.

Že samo ime pove, da »enakonočje« naznanja enako dolžino noči in dneva ali skoraj enako na vseh koncih sveta. S spomladanskim enakonočjem se znatno podaljšajo dnevi, prav na račun zgodnejšega sončnega vzhoda in kasnejšega zahoda.

Ob marčnem (spomladanskem) enakonočju sonce prečka nebesni ekvator iz južne smeri proti severu. Če bi stali na ekvatorju, bi na njegovi poti proti severu imeli sonce točno nad glavo. Po spomladanskem enakonočju se severna zemljina polobla nagne proti soncu, kar prinese daljše sončne dneve.

Če niste vedeli: v meteorološkem smislu je uradno prvi spomladanski dan prvi marec (in zadnji 31-i maj). Meteorologi namreč leto praktično razdelijo na četrtletja, predvsem zato, da je iz leta v leto lažje primerjati sezonske in mesečne statistične podatke. Meteorološki »letni časi« oz. sezone temeljijo na letnih temperaturnih ciklih, in ne na položaju zemlje z ozirom na sonce. Dejansko tudi bolj sledijo gregorijanskemu koledarju, saj ima Julijanski koledar, ki ga je Julij Cezar uvedel leta 48 pred našim štetjem, preveč prestopnih dni.

Gregorijanski koledar prestopnih le ne pozna, če se leto konča na 00 – če število iz prvih dveh števil ni deljivo s štiri. Tako po Gregorijanskem koledarju niso bila prestopna leta, kot na primer 1700, 1800 in 1900 (čeprav so po Julijanskem koledarju bila). Po obeh koledarjih pa je bilo prestopno leto 2000. Natančni izračun pokaže, da gregorijanski koledar v 400 letih šteje tri dni manj kot julijanski.  Kakorkoli, povprečna dolžina leta se je po gregorijanskem koledarju z ukinitvijo določenih prestopnih let skrajšala na 365,2425 dni.

Prav zaradi uporabe gregorijanskega koledarja padeta enakonočji in solsticija vse od leta 1582 skoraj vedno na isti dan.

Za več zanimivih vsebin se registrirajte TUKAJ

 

NAPIŠI KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here