KRAJA SENDVIČA ZABAVNA, ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI PA OD NIKODER

0
248
Slovenija, Ljubljana, 30. Januar 2015, 30.01.2015 Darij Krajcic, portret Foto:Ziga Zivulovic jr./BOBO

Čeprav je za bivšega poslanca  LMŠ Darija Krajčiča kraja družbeni eksperiment, je svoje ravnanje kasneje obžaloval in se zanj opravičil. Na seji odbora za kmetijstvo je o dogodku govoril z lahkoto in se zaposlenim prodajalne, v kateri je ukradel sendvič, odkrito posmehoval. S svojim dejanjem se je, medtem ko je nizal podrobnosti o dogajanju v trgovini, nastopaško hvalil

Še en zapravljen dan za slovensko politiko, saj kraja sendviča gotovo ni najpomembnejša tema državnega zbora. Posebno je dogodek razburil živalske aktiviste, ki nestrpno čakajo spremembo zakona za zaščito živali. Vlada Republike Slovenije je že 21. Decembra 2017 na svoji 161. redni seji sprejela predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZŽ), ki dodatno ureja področje skrbi za zapuščene živali. Eden izmed ključnih načinov zmanjševanja števila zapuščenih živali je uveljavljanje odgovornega lastništva hišnih živali. Kot je vlada zapisala v sporočilu po seji, “je označevanje hišnih živali eden izmed osnovnih korakov k odgovornemu lastništvu živali. Tako predlog vpeljuje tudi obvezno označevanje mačk z mikročipi in vpis mačke in njenega lastnika v centralno bazo podatkov.  Pomembna je tudi določba predloga, ki dopušča, da lahko zavetišče zdrave, sterilizirane ali kastrirane ter označene mačke vrne v okolje, če niso vajene stika s človekom in jih ni mogoče oddati. Te mačke se po vrnitvi v okolje ne štejejo več za zapuščene živali.”

Na podlagi navedenega je bilo pričakovati, da bo zakon vpeljal obvezno čipiranje mačk – predvsem zato, da bo jasno, katera žival je zapuščena. Že obstoječa zakonodaja določa, da je najdena hišna žival, ki je ni mogoče povezati z lastnikom oziroma skrbnikom, zapuščena žival. Lastnika hišne živali, ki je nezamenljivo označena z mikročipom, je mogoče ugotoviti iz centralne baze podatkov. Tako stroški oskrbe najdene živali v zavetišču ne bremenijo lokalne skupnosti, temveč lastnika posameznika. Podatki kažejo, da so zavetišča v obdobju med leti 2014 in 2016 sprejele 19.000 mačk od skupno 26.000 sprejetih živali – kar tri četrtine. Medtem ko se je v istem obdobju znanim lastnikom vrnilo skoraj 40 odstotkov psov, znaša delež izgubljenih mačk, ki so bile vrnjene lastnikom, manj kot en odstotek. Zato oskrba preostalih 99 odstotkov zapuščenih mačk, ki jih ni mogoče povezati z lastnikom, predstavlja velik delež sredstev zavetišč in bremeni lokalne skupnosti.

A ne, kot je razvidno iz odgovora ministrice dr. Aleksandre Pivac na vprašanje Luke Mesca, naj bi zakon le dodal “možnost” označevanja mačk z namenom dokazovanja lastništva. Zakon, ki končno uvaja tudi odpravo evtanazije zdravih živali v zavetiščih, naj bi bil predvidoma poslan v državni zbor RS konec januarja. A zakona kar ni in ni.

Ob vsem skupaj je tudi izjava Braneta Golubovića, vodje poslanske skupine Liste Marjana Šarca, naravnost tragikomična; čeprav naj bi storil nedopustno dejanje, je Krajčiča označil kot “strokovnjaka in dobrega človeka”.  Človek je moralno bitje, bitje, ki ima vest, ki mu govori, da ni vseeno, kako se odloči. Zares?

NAPIŠI KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here